Svetovni srednješolski debatni format

Debatno ekipo sestavljajo  3 debaterji oz. debaterke, vsaka stran ima 4 govore, kajti prvi ali drugi govorec na koncu debate predstavi zaključni govor za svojo stran. Med govori debaterji in debaterke nasprotne strani postavljajo vprašanja oz. komentarje. Govori so dolgi 7 minut, dovoljeno je prekoračiti čas do 15 sekund, izjemoma do 30 sekund. Kar je povedanega izven tega časa, naj sodniki in sodnice ne upoštevajo.

Vsaka skupina pripravi najmanj 3 argumente za oz. proti debatni trditvi, to so tim. konstruktivni argumenti oz. konstruktivni zagovorniški ali negacijski predmet. Konstruktivni argumenti morajo biti razdeljeni med več govorcev. Tako lahko na zagovorniški strani vsi trije govorci predstavijo svoj del konstruktivnega predmeta, recimo 3 argumenti v podporo debatni trditvi so predstavljeni v prvem govoru, 4. in 5. argument v drugem govoru in 6. v tretjem govoru. Na zagovorniški strani v tretjem govoru konstruktivni argumenti niso nujni, lahko so lahko jih ni, na negacijski strani pa jih ne sme biti.

Na negacijski strani morajo imeti konstruktivne argumente le v prvem in drugem govoru, v tretjem to ni več dovoljeno. Seveda lahko tretji govorci na obeh straneh predstavijo nove podpore in nove argumente za zavračanje. Pri sestavljanju konstruktivnih predmetov je obvezno potrebno slediti principu, da so najbolj pomembni argumenti predstavljeni na začetku (v prvem govoru) in manj pomembni v drugem oz. tretjem govoru. To sodniki ocenjujejo v kategoriji strategija.

Zelo pomembno: Razdelitev konstruktivnega predmeta, katere argumente predstavlja skupina za oz. proti debatni trditvi in kateri govorec jih bo predstavil, morata prva govorca obvezno povedati na začetku svojih govorov.

NALOGE GOVORCEV  

Vlada

Ta govor je edini govor v debati, ki je v celoti pripravljen vnaprej. Bistveni elementi tega govora so:

  • Uvod (največ minuta).
  • Interpretacija, definicija debatne trditve (30 sekund – 2 minuti).
  • Napoved konstruktivnega predmeta zagovorniške skupine in razdelitev med govorci (30 sekund do minute), npr: »V podporo debatni trditvi smo pripravili 5 argumentov, prva dva, ki govorita o tem, kako bomo z uvedbo obveznih šolskih uniform omogočili vsem učencem in učenkam enako obravnavanje in zmanjšali tako diskriminacijo kot tudi pritisk in nasilje vrstnikov  bom predstavila jaz. Druga govorka  vam bo dokazala, da uvedba šolskih uniform povečuje zbranost pri učenju in uresničuje vzgojno funkcijo šole, poleg tega bo zavrnila argumente negacijske skupine. Tretji govorec bo predstavil še zadnji naš konstruktivni argument o tem, kako uvedba šolskih uniform zmanjšuje družinski proračun,  sicer pa večino svojega časa porabil za analizo argumentov nasprotne skupine«
  • Predstavitev prvega dela konstruktivnega zagovorniškega predmeta  (4 – 5 minut).
  • Zaključek (30 sekund).

Ima tri glavne naloge:

  • predstaviti drugi del zagovorniškega konstruktivnega predmeta
  • zavrniti argumente negacijske skupine
  • zavrniti zavračanje negacijske skupine – na novo vzpostaviti prva dva argumenta zagovorniške skupine.

Struktura govora:

  • Uvod (30 sekund).
  • Zavračanje argumentov negacijske skupine (1 – 2 minuti).
  • Zavračanje zavračanja (1 – 2  minuti).
  • Predstavitev zagovorniškega konstruktivnega predmeta: 3. in 4. argument (3 do  4 minute).
  • Zaključek (30 sekund).

Pomembno: Tretji govorec zagovorniške skupine lahko, ni pa nujno, predstavi svoj del konstruktivnega predmeta, recimo 5. ali 6. argument, vendar je to možno narediti le v primeru, če je ta argument napovedan že v prvem govoru. Sicer je glavna naloga tretjega govorca, da zavrača in na novo vzpostavi argumente svoje strani.

Struktura govora:

  • Uvod.
  • Predstavitev tretjega dela konstruktivnega zagovorniškega predmeta (1 do 2 minuti).
  • Zavračanje argumentov negacijske skupine.
  • Zavračanje zavračanja in vzpostavitev argumentov zagovorniške skupine.
  • Zaključek.

Pomembno: Ta govor poda prvi ali drugi govorec zagovorniške skupine. Vprašanja med govori niso dovoljena. Ker je zaključni govor zagovorniške skupine na vrsti po tim. negacijskem bloku, saj je na vrsti po dveh negacijskih govorih, se lahko del tega zaključnega govora porabi tudi za zavračanje. Vendar zavračanje ne sme postati bistveni del zaključnega govora, le minuta, morda minuta in pol.

Struktura govora:

  • Uvod in kratko zavračanje (največ 1,5 minute).
  • Predstavitev glavnih točk spora v debati.  
  • Predstavitev razlogov, zakaj je zagovorniška  skupina zmagala to debato.
  • Zaključek.

Opozicija

Ta govor je razdeljen na dva dela. Negacijska skupina mora predstaviti svoj konstruktivni predmet – argumente, ki zavračajo debatno trditev (3 do 4 minut) in zavrniti glavne točke, ki jih je predstavila zagovorniška skupina (2 do 3 minute).

Vrstni red, ali naj debaterka najprej predstavi svoj konstruktivni predmet ali najprej zavrača argumente zagovorniške skupine, je stvar odločitve: oboje je v redu. Mora pa vsekakor, ne glede na to, ali bo najprej prej zavračala ali bo prej predstavila svoj del negacijskega konstruktivnega predmeta, obvezno napovedati, kaj so glavni konstruktivni argumenti negacijske skupine. V zadnjih letih se uveljavlja praksa, da se najprej zelo na kratko v pol minute napove glavne konstruktivne argumente negacijske strani, nato se zavrne argumente zagovorniške skupine in v drugem delo se natančno razloži enega ali dva konstruktivna argumenta negacijske skupine.

Struktura govora:

  • Uvod.
  • (V kolikor se negacijska skupina ne strinja z interpretacijo debatne trditve, ki jo je pripravila zagovorniška skupina, mora to storiti sedaj in sicer, navesti razloge, kaj je narobe z definicijo debatne trditve in predstaviti novo definicijo ter razloge, zakaj je ta nova definicija boljša od definicije predstavljene s strani zagovorniške skupine. Definicijo se zavrača le v izjemnih primerih in to le takrat, kadar je popolnoma nemogoča in negacijski skupini ne omogoča debate. Skratka: SKORAJ NIKOLI NE ZAVRAČAJTE DEFINICIJE ZAGOVORNIŠKE SKUPINE. MORA BITI RES IZJEMNO NUJNO!)
  • Napoved konstruktivnega predmeta negacijske skupine in razdelitev med govorci, npr. »Kot prva govorka negacijske skupine vam bom s prvim našim argumentom dokazala, da uvedba obveznih šolskih uniform krši princip svobode izbire vsakega posameznika oz. posameznice, z drugim argumentom pa, da je kršena tudi pravica do izražanja. Naš drugi govorec vam bo predstavil še naš tretji argument o tem, kako je uvedba obveznih šolskih uniform nepraktična in dodatno breme za družine, še posebej tiste z nižjimi dohodki.«
  • Zavračanje argumentov zagovorniške skupine. (2 do 3 minute)
  • Predstavitev prvega dela konstruktivnega negacijskega predmeta – 1. in 2. argument proti debatni trditvi (3 do 4 minute)
  • Zaključek.  

Ima tri glavne naloge:

  • predstaviti drugi del negacijskega  konstruktivnega predmeta
  • zavrniti argumente zagovorniške skupine
  • zavrniti zavračanje zagovorniške skupine – na novo vzpostaviti prva dva argumenta negacijske  skupine.

Struktura govora:

  • Uvod (30 sekund).
  • Zavračanje argumentov zagovorniške  skupine (1 – 2 minuti).
  • Zavračanje zavračanja (1 – 2  minuti).
  • Predstavitev negacijskega konstruktivnega predmeta: 3. in 4. argument (2 do 3 minute).
  • Zaključek (30 sekund).

Pomembno: V drugih govorih se priporoča, da se najprej zavrača argumente nasprotne ekipe oz. zavračanje in nato šele predstavi svoj del konstruktivnega predmeta, vendar se lahko govorec odloči tudi za obratni vrstni red, da najprej predstavi svoj del konstruktivnega predmeta in gre šele nato na zavračanja. Velja za obe strani.

Pomembno: Tretji govorec negacijske skupine ne sme imeti konstruktivnega argumenta. Njegova naloga je le zavračanje argumentov zagovorniške skupine in okrepitev lastnih argumentov.

Struktura govora:

  • Uvod  
  • Zavračanje argumentov zagovorniške  skupine.
  • Zavračanje zavračanja in vzpostavitev argumentov negacijske  skupine.
  • Zaključek.

Pomembno: Ta govor poda prvi ali drugi govorec negacijske skupine. Vprašanja med govori niso dovoljena.

Struktura govora:

  • Uvod.
  • Predstavitev glavnih točk spora v debati.  
  • Predstavitev razlogov, zakaj je negacijska skupina zmagala to debato.
  • Zaključek.

NAVODILA ZA PREKINITVE MED GOVORI: VPRAŠANJE ALI KOMENTAR

1. Vsak debater oz. debaterka mora postavljati vprašanja med govori nasprotne skupine in sicer najmanj 2 vprašanji ali komentar med enim govorom, najmanj 6 vprašanj  med celotno debato. To stori tako, da vstane in reče »Vprašanje prosim. » Vprašanje pove šele, ko dobi dovoljenje za to. V kolikor ga govorec zavrne, se usede in vprašanja ne postavi.

2. Namen vprašanj oz. komentarjev je naslednji:

  • V primeru, kadar debaterji niso prepričani, da razumejo argumente nasprotne skupine, postavijo vprašanje, da bi dobili dodatna pojasnila.
  • Kadar debaterji želijo opozoriti na šibkosti argumentov nasprotne skupine, napake v sklepanju, neustrezne ali napačne podpore.
  • Kadar želijo od nasprotne ekipe dobiti odgovore, ki podpirajo njihove argumente, skratka tako si pripravljajo teren za svoje govore.

 3. Vprašanja se ne smejo postavljati med prvo in zadnjo minuto govora. Časomerilec oz. sodnik po prvi minuti z glasnim udarcem po mizi ali ploskom rok opozori, da se začenja čas za postavljanje vprašanj. Prav tako z glasnim udarcem opozori, da se pričenja zadnja minuta in da vprašanja niso več dovoljena.

4. Vprašanja niso dovoljena med zaključnimi govori.

5. Debater, ki želi postaviti vprašanje oz. komentar,  vstane in reče: »Vprašanje prosim.« ter počaka, dokler mu govornica oz. govorec ne dovoli ali zavrne pravico do vprašanja.

6. Vprašanja oz. komentarji ne smejo biti daljši od 15 sekund.

7. Postavi se le eno samo vprašanje oz. komentar. Če želite postaviti novo vprašanje, si mora govorec to pravico ponovno pridobiti. Torej, vstati in reči: »Vprašanje prosim.«

8. Govorec oz. govornica mora sprejeti najmanj dve vprašanji med svojim govorom. Do tistih, ki postavljajo vprašanja je govorec vljuden in v kolikor vprašanja sprejme, reče: »Da, prosim.«, v kolikor ga zavrne, reče: »Ne, hvala.«

9.    Na vprašanja je potrebno odgovoriti.

10.    Postavljanje vprašanj in odgovori  so del ocenjevanja, ki odloča o zmagi

DEFINIRANJE, INTERPRETACIJA DEBATNIH TRDITEV

Naloga zagovorniške skupine je, da interpretira debatno trditev. Način, kako se ekipa loti debate narekuje debatna trditev, tako da mora zagovorniška skupina prepoznati tip, vrsto debatne trditve in se nato odločiti, kako jo bo pripravila. Debatne trditev dejstev in vrednost imajo enako strukturo govorov, pri debatah politik pa je potrebno predstaviti problem in plan, ki bo problem rešil in seveda prednosti oz. zakaj je to dobro, kar mora biti bistveni del debate.

Ko se definira debatno trditev, je potrebno paziti na to, da je interpretacija debatne trditve taka, ki omogoča debato na obeh straneh. Definiranje debatne trditve je potrebno opraviti ne besedo za besedo, kot da bi le-te bile ločene med seboj, marveč v kontekstu cele debatne trditve, zato tudi govorimo o interpretaciji.

Negacijska skupina lahko sprejme ali zavrne debatno trditev, vendar naj tega ne storijo, če res ni izjemno nujno potrebno. Torej le v primeru, ko je zagovorniška skupina definirala debatno trditev na tak način, da je za negacijsko skupino nemogoče debatirati.  Dejstvo je, da z vsako zavrnitvijo definicije zagovorniške skupine, vzame negacijska skupina nase veliko breme, saj mora ne samo dokazati, da je definicija zagovorniške skupine slaba, marveč tudi, da je njihova  nova, boljša.  

Debatne trditve se običajno glasijo takole:

»V slovenske šole bi morali uvesti obvezne šolske uniforme.« ali »Podpiramo uvedbo obveznih šolskih uniform v slovenske šole.«

» Ta zbor podpira pozitivno diskriminacijo.«  ali »Verjamemo v pozitivno diskriminacijo.«

»Podpiramo kaznovanje sovražnega govora.« ali »Ta zbor bi kaznoval sovražni govor.«


SOJENJE

Ocenjuje se tri elemente:   

  • vsebino/argumentacijo 40%,  
  • stil 40%,   
  • strategijo 20%.

Vsak element se točkuje posebej, zmaga ekipa, ki ima večje število točk. Maksimalno število točk za posameznega govorca je 100, vendar se ocenjevanje giblje v okviru 60 do 80 točke. Na ocenjevalnem listu se zapisuje vsako kategorijo posebej. Zaključne govore se ocenjuje posebej in sicer je maksimalno število točk 50, vendar se ocenjevanje giblje med 30 do 40 za posamezni zaključni govor. Dovoljena je uporab polovice točke. Na naslednji strani prilagam tabelo s točkami in kako ocenjujemo.

Vprašanja se tudi ocenjuje in sicer se razdeli točke zanje med vse tri kategorije:

  • v strategiji ocenimo, ali so vprašanja postavljali ali ne, v kolikor govorec ni postavljal vprašanj  ali jih je postavljal preveč …
  • v vsebini se ocenjuje kvaliteto vprašanj;
  • v stilu, način, kako so bila vprašanja postavljena/odgovorjena.

V kolikor je bilo vse v redu in ni bilo večjih odstopanj postavljanje vprašanj ne vpliva na oceno, v kolikor vprašanj niso postavljali ali so bila slaba, pa sem govorcu odbije pol točke do točke, seveda odvisno od kategorije. Prav tako se nagradi, pol točke do točke govorca v primeru, ko so vprašanja zelo dobra.