Kaj spodbuja?

Debata razvija kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, je odlična metoda za pridobivanje znanja, usposablja mlade za timsko delo in jih uči, kako najti rešitve za različne probleme sodobne družbe.

Debata razvija kritično mišljenje

Debata je ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Učenci morajo biti v debati pripravljeni, da zagovarjajo svoje argumente, analizirajo in kritično ovrednotijo argumenta nasprotne strani, branijo svojo argumenta, prav to dejstvo pa jih vodi k kritičnemu mišljenju. Medtem ko tradicionalne izobraževalne metode učijo učence nekritičnega sprejemanja podanih vsebin in konceptov, debata spodbuja mlade, da kritično vrednotijo pridobljeno znanje, ga poglabljajo, iščejo nove razlage, raziskujejo naprej, kritično analizirajo bistvo predstavljene argumentacije, predlagajo nove rešitve. To pa so vse procesi, ki so bistveni za kritično mišljenje.

Kritično mišljenje je aktivnost, ki pridobljeno znanje, ideje, koncepte aplicira na nov način, uporablja za kreativno reševanje problemov, povezuje ideje na izviren način. Kritično mišljenje se zgodi, ko učenec koncept, ki se ga je naučil, aplicira na novo vsebino. Zgodi se prenos pridobljenega znanja v situaciji, za katero učenec ni bil vnaprej pripravljen, da jo bo analiziral.

Debata uči komunikacijskih veščin

Ena za mladega človeka najpomembnejših lastnosti, ki jo debata zelo učinkovito razvija, je samozavest. Namreč, mladi, ki so dobro seznanjeni z argumenti, ki razumejo snov, o kateri bodo govorili in seveda imajo za seboj nekaj debat, izgledajo bolj samozavestno in tudi postanejo bolj samozavestni. Toda debata uči tudi drugo vrsto samozavesti: pogum, da ostaneš mirna tudi takrat, ko izgleda, da se vse podira.

debata2-1812847

Zaradi narave same debate, ko na vse, kar debater pove, drugi debater analizira, kritično ovrednoti, opozori na napake v sklepanju, pokaže boljše rešitve, pogosto z argumenti, ki so nepričakovani, vsakdo, ki se ukvarja z debato, razvija sposobnost hitrega mišljenja in reagiranja. Namreč v debati moraš odgovoriti na nasprotnikove argumente in časa za razmislek v sami debati nimaš veliko. Marsikatere argumente in odgovore nanje lahko debaterji predvidijo, ko se pripravljajo na debate, toda na marsikatere argumente, na katere niso naprej pripravljeni, morajo odgovor najti med debato samo, vse to pa povečuje tako hitrost mišljenja kot tudi sposobnost samozavestnega odgovarjanja na nepričakovano.

Seveda poleg samozavesti debata uči še vse ostale tehnike prepričevanja, kot so neizmerna moč besed, različne govorne taktike, organizacijo govora in analizo publike. Debaterji  pa poleg tega, da se izurijo in postajajo boljši govorci in govornice tudi s stališča tehnik prepričevanja, začnejo prepoznavati tudi negativne posledice, manipulativne moči tehnik prepričevanja, tako pogoste v političnem govoru.

Uspešna uporaba tehnik prepričevanja v kombinaciji z dobro raziskanimi vsebinami, o katerih se razpravlja in trdnimi argumenti, so tiste veščine, ki zagotavljajo debaterjem uspeh ne samo v času šolanja, marveč za vse življenje, saj bodo znali najprej obravnavano snov dobro raziskati, analizirati informacije, jih dobro organizirati in prepričljivo predstaviti. In nenazadnje, ker bodo obvladovali tehnike prepričevanja, bodo tudi prepoznavali pri ostalih, kdaj so le-te uporabljene neetično, kdaj govorec igra le na čustva, kdaj je vsebina prikrita oz. ni utemeljena, kdaj prevladuje le cenena govorica.

Debata vodi k  informacijski pismenosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioniranje in analizo informacij

Temeljna komponenta, ki jo priprava na vsako debato zahteva, je raziskovanje. Namreč, prva naloga, ki jo debaterji in debaterke opravijo, ko zvedo, na katero debatno trditev bodo debatirali, je, da v brskalnik odtipkajo nekaj ključnih besed in začnejo selekcionirati in prebirati najdena gradiva in/ali se  zapodijo v knjižnico in najdejo čimveč gradiva o temi, tako v knjigah in revijah kot tudi v različnih ostalih podatkovnih bazah.

Tako se urijo in postajajo mojstri v uporabi različnih iskalnih orodij, tako klasičnih kot so UDK v knjižnicah kot tudi v sodobnih, Internet brskalnikih, uporabi ključnih besedah. Večina debatnih formatov tudi zahteva, da debaterji citirajo, od kod črpajo podatke, kje so našli določeno teorijo,  statistiko, raziskavo, podobno kot morajo to storiti, kadar citirajo za pisne seminarske naloge ali esej.

debata4-3825295

Seveda se debaterji naučijo tudi, kako se gradiva prebira, saj morajo pregledati številne dokumente, da dobijo širok vpogled v obravnavano temo, kar jih uri v hitrem pregledovanju, »skeniranju« takih ali drugačnih dokumentov. Poleg tega se naučijo tudi hitro ovrednotiti pregledane informacije, izluščiti tiste, ki jih potrebujejo za debato.

Veščine kot so hitrost pri iskanju informacij, prepoznavanje kvalitetne informacije, selekcioniranje informacij in seveda analiza informacij postajajo ene najbolj cenjenih in uglednih, a istočasno tudi najbolj nujnih. Človek brez teh sposobnosti v informacijski dobi 21. stoletja enostavno ne more več preživeti, če želi iti v korak z razvojem in tako na osebnem kot tudi v poklicnem življenju uživati polno življenje, aktivno sodelovati pri oblikovanju okolja, v katerem živi, prepoznavati družbene in civilizacijske spremembe v lokalni in globalni skupnosti, skratka, bivati kot aktiven državljan oz. državljanka.

Debata spreminja znanje v obnašanje

Debata spodbuja tako učence kot učitelje, da razmišljajo, iščejo nove rešitve, saj je bistvo debate prav v tem, da ustvarja nove kognitivne prostore za vse vpletene. Debate so živ dialog med  informiranimi posamezniki in posameznicami, vsaka izjava lahko pričakuje proti izjavo in tukaj se vzpostavlja prostor za nove ideje, skozi kritične aplikacije  znanja.

Že sama priprava na debate, ki zahteva precej raziskovanja, zbiranja podatkov, vrednotenja informacij, tudi argumentov, s katerimi se ne strinja,  kreativne uporabe različnih informacij ustvarjajo nove modele znanja. Ena od glavnih prednosti debate v razredu je, da nauči, kako pridobljeno znanje spremeniti v uporabno obliko, s katero učenci lahko suvereno razpolagajo in uporabljajo v različnih okoliščinah. Iz abstraktnega nivoja vedenja v aplikacije, obnašanje, iz posredovanja naučenega v kreativno uporabo.