Debatni tabor na Hrvaškem – Orahovica 2023

Na našem zavodu nadaljujemo bogato tradicijo sodelovanja z našimi južnimi debatnimi sosedi, predvsem na področju izmenjav in medsebojni udeležbi na dogodkih. Tako je v Orahovici v Slavoniji med 11. 8. in 18. 8. potekal mednarodni debatni tabor LogicLab, ki so ga organizirali naši prijatelji iz Hrvaškega debatnega društva. Udeležile smo se ga delegacije iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Vsak od sedmih dni je bil napolnjen z delavnicami z debatno vsebino in predavanji s področja socialnih omrežij, feminizma, NATA, hladne vojne, ekonomije, ekologije in politike. Tabor se je po napornem izobraževalnem programu zaključil s turnirjem. 

 

Dogodek v Orahovici so v hudomušnem poročilu izčrpno (včasih celo malo preveč) opisali tudi naši dijaki udeleženci:

 

Do Orahovice smo prispeli z vlakom. To je bila naša prva napaka. Vlak je na postajo v Zidanem Mostu prispel z več kot 2 urno zamudo, Slovenske železnice pač. Tako smo že takoj podlegli obupu, na srečo pa smo se vsaj lahko smejali zadihani napovedovalki prihodov. Na Glavni Kolodvor v Zagrebu smo prišli ob ravno pravem času, da smo ujeli vlak do Orahovice. V Zagrebu bi morali namreč čakati dobri dve uri in pol, tako pa smo samo skočili iz enega vlaka na drugega. Na njem smo se dobili s preostalimi ‘srečneži’, ki so svojo usodo zaupali hrvaškim železnicam. Med potjo smo skoraj umrli od vročine. Stanje je bilo že samo po sebi dovolj kritično, nato pa smo odkrili še zlomljeno straniščno školjko. Kljub vsemu smo se uspeli spoprijateljiti z lokalnimi hrvaškimi babicami, ki so nam ponudile bonbone in pecivo. Po res dolgem in mučnem potovanju, ki je trajalo več kot 4 ure, smo končno prišli v vas Zdenci-Orahovica. Tam nas je čakal še star, neklimatiziran avtobus, s katerim smo prišli do “prave” Orahovice in pa končno do kompleksa Rdečega križa in tako se je končno začel naš debatni tabor.

 

Na dan prihoda se ni dogajalo nič posebnega. Spoznali smo se s preostalimi udeleženci mednarodnega tabora, ki so bili kot na vseh debatnih dogodkih veliko bolj družabni in ekstravertirani kot celotna slovenska delegacija. Na srečo smo se jih malo nalezli in prvi večer preživeli z njimi in ne sami s sabo. Eno izmed hišnih pravil je bilo, da je v postelji nujno treba biti ob 2 zjutraj (opomba odraslih slovenskih spremljevalcev: mi bi to uro postavili VELIKO prej). To se bo v prihodnjih dneh izkazalo za napako številka 2, saj smo izvedeli, da se zajtrk začne ob 8ih, delavnice pa že ob 9ih.

Torej, po prvi neprespani noči smo dan začeli s čokoladnimi kroglicami in takojšnjim strahom pred zamujanjem. 4-urna jutranja delavnica se je kljub vmesnim odmorom VLEKLA vse do kosila. Kakor že neštetokrat prej smo spoznavali osnove pisanja argumentov. Po zasluženem kosilu in počitku smo imeli popoldanska predavanja s področja socialnih omrežij in ameriškega volilnega sistema. Naučili smo se predvsem to, da ameriški volilni sistem pač ne bi smel obstajati, kaj šele delovati (posebne pohvale Nuši za izvrstno predavanje). Po koncu predavanj smo preživeli še debatne vaje, po katerih smo se odpravili na večerjo. Prispeli smo v jedilnico in ugotovili, da se nam je pridružil še hrvaški debatni tabor in da so nam pojedli večerjo. Bolje smo jih spoznali na družabnem večeru. Tam smo se udeleženci obeh taborov na podlagi vprašalnika razdelili v debatne ‘hiše’. Te hiše so bile “Kejs Krtice”, v kateri se je nesrečno sama znašla samo ena predstavnica slovenske delegacije, “Argument Aligatori”, v kateri sta bili dve predstavnici slovenske delegacije, “Definiciski Dupini”, kjer je bilo preostalih pet članov naše delegacije, in “Primjer Patke”, kjer ni bilo niti enega Slovenca. Znotraj hiš smo bili prisiljeni pripraviti plesno-vokalno točko in narisati grb. Ob tej priložnosti bi radi poudarili izjemno točko, ki jo je pripravila hiša Definiciskih Dupinov. 

Slovenski del hiše je pripravil ‘diss track’ na ostale hiše, ki pa ga zavoljo ohranjanja visokega nivoja tega spisa tukaj ne bomo ponovili… Upamo, da je vsem lahko jasno, da so bili Definiciski Dupini daleč najboljša hiša (opomba slovenskih spremljevalcev: na koncu tabora naši delfinčki po številu točk žal niso zmagali). Preostanek večera smo preživeli na nogometnem igrišču kompleksa, kjer smo gledali zvezde in šteli komete.

 

Po še eni neprespani noči smo naše jutro spet začeli z jutranjo delavnico. Čeprav smo bili v stanju zombijev, smo še enkrat uspešno utrdili naše že obstoječe znanje. Po (pre)dolgih delavnicah smo imeli čas za kosilo in počitek. Pozneje smo spet imeli predavanja. Na prvem smo se pogovarjali o feminizmu nasploh in o feminizmu v filmu Barbie. Na drugem smo govorili o ekologiji in zeleni politiki (seveda je bilo zeleno predavanje boljše, ker ga je imel Martin). Ta dan nas je presenetilo dejstvo, da niso vsi debaterji tako progresivni. Bili smo zelo pretreseni. Kakor nam pravi ustno izročilo in tradicija debate, smo seveda po koncu popoldanskih debatnih vaj vse prekomentirali. Potem smo imeli družabni večer, kjer smo se udeležili kviza o splošnem znanju. Za nas je bil to bolj kviz, o “kdor bolje zna uganiti, kaj pomeni stavek v hrvaščini”. Ma to nije baš validno.

Neprespana noč številka tri. Spet produktivna jutranja delavnica, ki je bila veliko boljša od prejšnjih, saj je na njej sodelovala tudi Nuša. Popoldne smo poslušali mogoče malo kontroverzno predavanje o hladni vojni in trenutnem stanju na Balkanu (predstavljajte si, kako izgleda debatiranje o politiki na Balkanu s Slovenci, Hrvati in Srbi), ki mu je sledilo zmedeno predavanje o ekonomiji. Če povzamemo predavanji, bi to izgledalo nekako takole: “Proxy” vojne so slabe, Slovenija je najboljša balkanska država in ekonomija ne obstaja, ker je izmišljena. Po teh zanimivih predavanjih smo imeli večerjo, po kateri je spet sledil družabni večer. Tokrat je bil to 3-urni lov na zaklad. Spet je bilo vse v hrvaščini in Slovenci večino stvari nismo razumeli. Kot kure brez glave smo hodili okrog in iskali pravilne postaje in odgovore. Na eni postojanki smo bili prisiljeni tudi plesati k-pop. Na srečo smo lahko konstantno izkoriščali naš ‘trump card’; dejstvo, da smo Slovenci. Ulovili smo tudi žabo in jo izmenjali za dodatne točke.

 

Neprespana noč številka štiri. 

 

Po rekordno majhni količini spanja smo spet imeli jutranjo delavnico. Po kosilu smo imeli dve zanimivi predavanji o poeziji in politični filozofiji (ponovno Nuša in Martin <3). Produktivni del dneva smo zaključili s popoldanskimi vajami, ki pa so jih tokrat uporabili za to, da so nam organizatorji razložili, kako bo potekal turnir. Na našo grozo so nam povedali, da bodo ekipe morale slediti sistemu SHS, torej 1 Slovenec, 1 Hrvat in 1 Srb na ekipo. To je bila za nas največja izdaja stoletja, saj smo na tabor prišli v veri, da bomo ekipa. Če to ni bilo najhujše, pa smo zatem ugotovili še, da je družabni večer tistega dne namenjen športu. Kakor veste, debaterji in šport nismo najboljša kombinacija; we talk the talk, we do not walk the walk. Tega dogodka zaradi razlogov, ki zadevajo naše lastno duševno stanje, ne bomo opisovali, travme in to.

Po peti neprespani noči se je končno začel turnir. Tekmovalo je 9 ekip, od katerih samo ena ni vsebovala Slovencev, kakšna škoda za njih, seveda so na koncu bili zadnji. Prva debatna trditev se je glasila “THW legalise sex work in third world countries,” druga je bila “THR the continuation of NATO post cold war” (zelo kontroverzno) in zadnja tisti dan “THP individuals making lifestyle changes to tackle the climate crisis over activism.” Slovenska delegacija je rekordno hitro utrpela equitiy pritožbo – že po prvi rundi (Neža, iskrene čestitke!).  Po večerji je spet sledil večerni program. Tokrat smo se šli Murder Mystery. Preiskovali smo skrivnosten umor (na koncu se je izkazalo, da je bila nesreča). Namige smo dobivali od organizatorjev, ki so se prelevili v škofe, policijo, gradbenike, člane in vodje kulta in veliko drugega. Spet častna omemba Nuši in Martinu. Njuna vloga je bila, da sta slovenska gradbenika, ki govorita samo slovensko; iz principa, ker sovražita Srbe in še posebej Hrvate (na njuno srečo sta bila za pravičnost na dogodku odgovorna prav ona, tako da ni bilo nobene equity pritožbe).

 

Neprespana noč številka pet in turnir se je nadaljeval. Prva trditev je bila “THW replace the US primaries with a system where the party officials pick their nominees”. Predstavljajte si, da morate zagovarjati ameriški volilni sistem, grozno res. Nekateri med nami smo bili na pripravah tako zaspani, da smo pozabili narediti principalni argument o demokraciji (komentar slovenskih spremljevalcev: kljub tej grozi je tej ekipi nekako vseeno uspelo zmagati) …  Zadnja debata pred finalom je bila klasična “THBT social media does more harm than good.” Po končanih rundah se je izkazalo, da se bosta v finalu pomerili ekipi “Team Meow” in “Kraljevina SHS”. Finalna debatna trditev je bila “TH, as yourself, would fake the moon landing” (plus masivni informacijski diapozitiv, ki ga ne bomo dodajali) (opomba slovenskih spremljevalcev: kar so naši_e dijaki_nje videli kot informacijski diapozitiv, je dejansko bistven del trditve, tako da tukaj je trditev v celoti: “It is the 1st of May 1969. You are working at NASA and you’re in charge of the Apollo program. You are planning the Apollo 11 mission that will send the first man on the moon and greatly help your country’s standing in the Cold War. It is due to launch on July 16th. You are aware that with your current technology the mission has exactly 50-50% chance of success/failure. You know that the Soviet’s technology is on par with yours and that if Apollo 11 fails in its mission, President Nixon will cut your funding. This will guarantee that the Soviets will land on the moon first. TH, as yourself, would fake the moon landing.” Zdi se nam namreč, da brez konteksta debata izpade nekoliko preveč kot teorija zarote).  Finalna debata je bila napeta in zabavna in na koncu je kljub deljenemu mnenju med sodniki (Nuša je bila kot predsedujoči sodnik svoje prve mednarodne debate z Martinom v manjšini – bi rekli, da sta nas Slovenca izdala pa smo bili v obeh ekipah Slovenci) zmagala ekipa “Kraljevina SHS”, čestitke!!! Dan se je zaključil še z zadnjim družabnim večerom. Hiše so imele še eno točko, imeli smo kič party in karaoke.

Neprespana noč številka šest. Prišel je dan odhodov. Poslovili smo se od Srbov in skupaj s Hrvati šli na avtobus do Zagreba. Dali so nas v manjši, starejši in neklimatiziran avtobus (že spet) iz Zagreba pa smo odšli z vlakom, ki tokrat ni zamujal preveč. Naša izkušnja tabora kot celote je bila zelo pozitivna in brez dvoma se bomo takšnih dogodkov ponovno udeležili.