ZiP-ovci smo se v sklopu projekta Melita udeležili konference v Talinu, glavnemu mestu Estonije. Na dogodek se je odpravilo pet debaterjev iz različnih srednjih šol, štiri učiteljice in učitelj in trije ZiP-ovi sodelavci, ki sicer delajo na projektu. Pridružili smo se dijakinjam in učiteljicam iz Nizozemske, Poljske in Estonije. Namen dogodka je bila predstavitev dosedanjega dela na projektu Melita, v sklopu katerega sicer pripravljamo učna gradiva za medijsko opismenjevanje v srednjih šolah – s sodelovanjem učiteljev in dijakov smo v praksi preverili nekaj učnih načrtov in razmišljali o potrebnih izboljšavah; popoldne so dijaki celo debatirali.
Kljub napornemu urniku smo našli čas — pa tudi energijo — za potikanje po Talinu. Ugotovili smo, da teče življenje na Baltiku nekoliko drugače. Dočimer je Slovenija konec maja že precej vroča, so temperature v Estoniji dosti nižje. Nekaterim je bila ta ohladitev prav všeč, drugi pa nimajo nič proti vrnitvi v bolj poletno vreme. Obenem pa nas je nadvse začudila dolžina dneva: sonce je zašlo šele krepko po enajsti, vzhajalo pa naj bi že ob štirih zjutraj, česar sicer nismo preverjali.
Tudi sicer, onkraj geografskih ugotovitev in čudi, smo imeli kaj videti. Talin je precej lepo mesto z barvito zgodovino in starinskim centrom mesta, ki ima zanimivo arhitekturo. Manj zanimiva se nam je zdela estonska prehrana, ki jo v glavnem sestavljajo krompir, meso, rdeča pesa in razne sorte rib, vloženih ali namočenih na ta ali oni način. Vseeno moramo omeniti izvrstno sladico; Kohuke?, ki jo sicer poznajo po večini bivših sovjetskih držav, vendar je v Estoniji dosegla posebno veljavo. Gre za nekakšen sladkast skutast sir, oblit s čokolado, včasih polnjen s sadnim — ali kakšnim drugačnim — nadevom, ki se dobi v prav vsaki trgovini. Del ZiP ekipe jih je jedel večkrat dnevno in z žalostjo ugotovil, da se jih v Sloveniji ne dobi.
Med dogodkom smo imeli en dan namenjen počitku. Toda ZiP-ovci smo tudi ta dan izkoristili za raziskovanje okolice. Ker smo se Estonije že dodobra nagledali, smo dan izkoristili za hiter skok na Finsko. Med Talinom in Helsinki namreč obratuje več različnih trajektnih linij — presenetilo nas je, da so trajekti prava institucija z različnimi lokali, restavracijami in celo živo glasbo, prav tako pa smo lahko na lastni koži izkusili ledeni veter, ki brije nad baltskim morjem. Tudi Helsinki so nam bili prav zanimivi: nekateri so skočili v savno, drugi raziskovali mesto.
Poročilo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da smo na potovanju uspešno združili prijetno s koristnim — imeli smo se lepo in videli smo veliko novih stvari, obenem pa izmenjali pomembne informacije, ki bodo omogočile, da bo končni izdelek projekta čim boljši in konec koncev čim uporabnejši — nadejamo se, da ga bodo uporabljale učiteljice in učitelji širom cele Evrope. Talinu pa sporočamo: hvala in nasvidenje, do naslednjič!
Nedavni komentarji