Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve nasprotujočih si strani in poskušata prepričati publiko ali sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek.

Debato kot tekmovalno disciplino v taki ali drugačni obliki pozna večina držav. Lahko je organizirana v okviru različnih mladinskih organizacij, kot izvenšolska dejavnost ali celo kot del izbirnega rednega šolskega programa. Debata se vedno bolj, kot aktivna metoda pri poučevanju različnih predmetov, pojavlja v različnih šolskih sistemih.

Posebej pomembna je vloga debate pri razvoju kritičnega razmišljanja. V času poplave informacij, lažnih novic in vedno večjega vpliva umetne inteligence učence uči razlikovati med verodostojnimi in manj zanesljivimi viri ter razumeti širši kontekst obravnavanih problemov. S tem krepi medijsko pismenost in spodbuja odgovorno uporabo novih tehnologij.

Debata pomembno prispeva tudi k razvoju jezikovnih sposobnosti. V okolju, kjer mladi berejo vse manj in se soočajo z izzivi pri jasnem ustnem izražanju, ponuja priložnost za bogatenje besednega zaklada, vadbo strukturiranega govora ter razvijanje sposobnosti poslušanja. Ker debaterji pri pripravi argumentov pogosto posegajo po člankih, knjigah in raziskavah, jih debata spodbuja tudi k večjemu branju in širjenju splošne razgledanosti.