Obrazi debate: Ajda Glavač

Ajda Glavač se je nedavno vrnila s srednješolskega svetovnega debatnega prvenstva v Nairobiju. Pred tem se je kot članica slovenske nacionalne ekipe udeležila še dveh drugih svetovnih prvenstev: leta 2024 v Srbiji in leta 2025 v Panami. Zadnji leti se je z ekipo uvrstila v izločilne boje, leta 2025 celo kot peta najboljša ekipa. Udeležila se je tudi treh evropskih prvenstev: v Bukarešti leta 2025 je postala evropska prvakinja, v Skopju letos pa podprvakinja. Štiri leta je zastopala barve debatnega kluba Myhtos iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, se udeležila vseh nacionalnih debatnih turnirjev v zadnjih štirih letih in večkrat bila najboljša govorka turnirjev. Šolanje oktobra nadaljuje na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Zdravo, Ajda! Ali bi nam prosim povedala malo več o tvoji izkušnji kot članici nacionalne ekipe?

Res nekaj posebnega. V vseh teh letih sem nabrala toliko spominov, prijateljstev in doživetij, ki jih ne bom nikoli pozabila. Imeli smo velike in prelomne zmage ter težke in tesne poraze, vse pa smo praznovali ali prebolevali skupaj kot ekipa. Najbolj pa cenim, da sem bila vsa ta leta obdana z ljudmi, ki so z mano delili veliko veselje do debatiranja, tako da sem vedno imela super družbo.

Članica svetovne ekipe si bila kar tri leta. Zakaj si se na začetku pridružila in zakaj si se vračala?

Prvič sem se prijavila v 2. letniku, ker sem preprosto želela več debatirati in postati bolj izkušena. Starejši debaterji in prijatelji so me prepričali v prijavo z mislijo, da ne moreš ničesar izgubiti, lahko samo pridobiš. Prve selekcije so bile dokaj stresne, pomagalo pa mi je razumevajoče okolje ostalih debaterjev in trenerjev.

Ponovno sem se prijavila zaradi izredno pozitivne izkušnje svetovnega prvenstva ter ekipe same, tudi če nismo dosegli želenih rezultatov. Zelo sem uživala na pripravah, tedenskih vajah in lekcijah ter številnih dodatnih turnirjih, ki smo se jih udeležili kot nacionalna ekipa. Ker sem vedela, da lahko takšno raven intenzivnosti debatiranja dobim samo v nacionalni ekipi, odločitev ni bila težka.

Opiši, prosim, kako poteka delo svetovne ekipe.

Dela je občutno več kot na šolskem debatnem klubu. Dvakrat na teden, enkrat med tednom in navadno še v soboto, se za tri do štiri ure dobimo na Zoomu, kjer imamo debatne vaje, se pripravljamo na prihajajoči turnir ali pa imamo lekcije oziroma predavanja o temah, ki se pogosto pojavljajo v debatah. Kot ekipa se pogosto dobimo tudi zunaj dejanskih priprav in se sami pogovarjamo o trditvah, negacijah, strategiji itd. Enkrat do dvakrat na mesec pa se za cel vikend zberemo v Ljubljani na pripravah v živo, ki so po navadi precej bolj intenzivne. V priprave so zelo pogosto vključene tudi »spar« debate z drugimi nacionalnimi ekipami. Debaterji morajo biti aktivni tudi v šolskem klubu in se redno udeleževati ZiP turnirjev, da lahko veščine in izkušnje iz nacionalne ekipe prenesejo tudi na ostale debaterje.

Za razliko od priprav na klubu se od članov pričakuje tudi veliko več samostojnega dela, predvsem kar zadeva raziskovanje ter spremljanje novic in aktualnih dogodkov. Zelo se ceni splošno znanje z najrazličnejših področij. Zaradi potrebne širine znanja se moramo temu res posvečati vsak dan. Poleg branja člankov in novic je pomembno tudi poglobljeno razumevanje tem, dogodkov in prebranih vsebin.

Poleg priprav samih se udeležujemo dodatnih turnirjev. Udeležimo se evropskega in svetovnega prvenstva, za kateri moramo vložiti veliko več časa in truda, vmes pa še kakšnega spletnega turnirja ali turnirja v bližnjih državah. Tako poleg vseh ostalih vaj delamo tudi na pripravljenih trditvah.

Najbolj intenzivno obdobje sta zadnja dva meseca pred svetovnim prvenstvom. Največ dela se začne konec maja, saj takrat izvemo pripravljene trditve za svetovno prvenstvo. To pomeni pogostejše priprave v živo in na spletu, več »spar« debat ter bistveno več samostojnega raziskovanja in iskanja informacij ter člankov za pripravljene trditve. Po navadi se konec junija udeležimo tudi celotedenske debatne akademije v Kranjski Gori. Tudi ko smo že na prvenstvu, imamo poleg samih debat še dodatne priprave in vaje. Svetovno prvenstvo dejansko pomeni več kot mesec dni neprestanega razmišljanja o debati.

Zaradi vseh priprav se je treba zavedati, da je zelo pomembna sposobnost organizacije dela in časa ob šolskih obveznostih, sploh ob koncu šolskega leta, ko se vsega »nabere«. Seveda se najde ravnovesje med vsemi temi stvarmi, treba pa je računati na nekoliko manj prostega časa. Če vas debata veseli, potem nič od tega ne bo velik problem.

Kakšni so bili izzivi, s katerimi si se soočala?

Prvo leto je bil velik izziv zaupati v lastne sposobnosti, saj sem bila ena izmed članic z manj izkušnjami. Toda več kot sem debatirala in sodelovala na pripravah, boljša in bolj samozavestna sem postajala, tako da sem se tega strahu kmalu znebila.

Kaj te je presenetilo oziroma česa nisi pričakovala?

Presenetila sta me razširjenost kompetitivne debate in obsežnost debatne skupnosti po svetu – nisem si predstavljala, da obstaja toliko srednješolcev, ki se z debato ukvarjajo tako radi kot jaz. V nacionalni ekipi sem imela priložnost debatirati z ljudmi iz najrazličnejših držav in okolij ter tako pridobila edinstven vpogled v perspektive in načine razmišljanja ljudi z vseh koncev sveta.

Kaj si odnesla od te izkušnje?

Najpomembnejša pridobitev je zagotovo način razmišljanja o katerikoli temi, saj sem se naučila o stvareh razmišljati precej bolj poglobljeno in analitično. Vem, kako izoblikovati lastno mnenje in ga zagovarjati ter kako imeti dejansko konstruktiven pogovor z nekom, ki se z mano ne strinja.

Pomembni so tudi vsi prijatelji, ki sem jih spoznala na turnirjih z nacionalno ekipo, saj sem imela priložnost govoriti z ljudmi z vseh celin. Na turnirjih so nam države gostiteljice predstavile svojo kulturo, plese, glasbo in hrano. Obiskali smo mesta in države, ki jih sama sicer verjetno nikoli ne bi.

Kaj bi svetovala nekomu, ki razmišlja, da bi se prijavil?

Definitivno se prijavi! Že sam proces prijave je poučen izziv, dejanske selekcije pa so priložnost, da se učiš debatnih veščin od drugih dobrih debaterjev ter da v samo nekaj dneh dobiš veliko povratnih informacij od trenerjev.

Svetovala bi tudi, da pričakuješ veliko dela in predanosti ekipi, vendar se tega ne ustraši, saj so veščine, ki jih s tem pridobiš, zelo uporabne ter te nagradijo tudi pri debatiranju.

Udeležba na svetovnem prvenstvu predstavlja precejšen finančni zalogaj. Kako se zbirajo sredstva za udeležbo?

Nekaj denarja se verjetno da dobiti od šole, po navadi pa to ne pokrije vseh stroškov. Najpogosteje se nadaljnja sredstva zbirajo preko lokalnih sponzorjev. To pomeni, da se poskuša kontaktirati čim več podjetij, društev, odvetniških pisarn ipd. v regiji, jim opisati debato in delovanje nacionalne ekipe in jih prositi za donacijo (navadno je to 100-300€, lahko pa tudi več). Jaz sem to večinoma delala samostojno, lahko pa se prošnje pošiljajo tudi preko šole/debatnega mentorja. Vredno je tudi kontaktirati občino. Osebno so mi najbolj pomagali lokalni mediji. Pisala sem jim, da zbiram denar za svetovno debatno prvenstvo in da rabim pomoč. Z njimi sem opravila intervjuje, v objavi pa so potem zapisali moje kontaktne informacije, da so lahko bralci v manjših vsotah donirali na moj osebni račun. Na ta način sem pokrila skoraj celotno ceno registracije.

Kaj ti je izkušnja nacionalne ekipe dala za prihodnost?

Izpostavila bi zmožnost zbiranja informacij o katerikoli temi – od prepoznavanja verodostojnosti podatkov do uporabe teh primerov na bolj prepričljiv način. Hkrati so vsa ta znanja uporabna tudi zunaj debate. Tako v šoli kot pri spremljanju medijev in dogodkov v svetu imam bistveno boljšo podlago za razumevanje različnih vsebin. Zaradi debate nobena seminarska naloga ali esej nista bila preveč zahtevna. 

Boš z debato nadaljevala tudi v prihodnosti?

Seveda – največja korist debate niso dosežki ali posamezne runde, ampak dinamičnost celotne aktivnosti. Uživam v rahlem adrenalinu, ki ga čutim, ko med debato razmišljam o negacijah, strategiji, vprašanjih … Všeč mi je tudi celoten proces pripravljanja na debato, naj bo impromptu ali s pripravljeno trditvijo, ko se s sočlani podrobno pogovarjamo o trditvi, analiziramo argumente in potencialne trke, iščemo primere ter se včasih tudi malo skregamo. To me skupaj z vsemi prijateljstvi in poznanstvi vedno vleče nazaj na turnirje.

En debatni nasvet, ki bi ga dala drugim?

Spremljaj novice – nikoli ne veš, kdaj bo nek zelo naključen članek postal perfekten primer v debati.

Kako bi s tremi besedami opisala izkušnjo svetovnega prvenstva?

Napeto, stresno, nepozabno.

Najljubši turnir, na katerem si bila?

Svetovno prvenstvo v Keniji 2026.

Najljubša debatna trditev, ki si jo debatirala?

This House Supports France’s exit from West Africa (op. ur.: Ta zbor podpira izhod Francije iz zahodne Afrike).

Debata, ki si si jo najbolj zapomnila, in zakaj?

Finale evropskega prvenstva 2025, saj smo v Romuniji debatirali proti romunski ekipi v debati o Romuniji in Moldaviji. V 45. minutah priprave smo samo brali informativno prosojnico in poskušali ugotoviti, kaj narediti. Za vedno se bom spomnila, kako nam je odleglo, ko smo slišali uvodni stavek prvega govorca propozicije, saj smo ugotovili, da smo našli pravi debatni predmet, in z njim tudi zmagali.

Najbolj bizarna oziroma smešna debatna prigoda?

Na evropskem prvenstvu 2026 smo se v izločilne boje uvrstili kot zadnja ekipa, z 0,4 točke prednosti pred naslednjo ekipo. Tista ena ura čakanja na razglasitev uvrstitve bo za nas vedno ostala najbolj stresna ura kateregakoli debatnega turnirja, polna kalkulacij in špekulacij.

Najboljša hrana, ki si jo poskusila na kateremkoli svetovnem prvenstvu?

Ves nabor svežega sadja v Panami ali pa sudanska hrana v Keniji.

Ajdi je vprašanja postavljala Reja Debevc, besedilo je uredil Rok Hafner. Slike so iz Ajdinega osebnega arhiva.